Veš, kaj je tvoj letošnji izziv? Imaš za sabo že pogorele novoletne obljube, sploh nimaš izziva, si morda že uspešno na poti do rešitve?
Past postavljanja izziva je ta, da misliš, da mora biti izziv resnično pomemben, velik, vreden pozornosti. In potem si v glavi postaviš ogromen izziv, na rame naložiš gromozansko breme in pod to težo tudi hitro obupaš. Medtem pa se dogaja življenje in dnevni izzivi, s katerimi se sproti soočaš in jih bolj ali manj uspešno rešuješ. V resnici je tukaj prostor, kjer treniraš svoje mišice, sposobnosti reševanja izzivov in širiš svojo cono udobja – z 'nepomembnimi' dnevnimi, tedenskimi, mesečnimi izzivi. Ko poveš sodelavcu, da ti ni všeč, da s tabo ne deli pomembnih informacij, ko kljub strahu na sestanku poveš svoje mnenje, ko končno opraviš pogovor, ki se ga že dolgo izogibaš, ko nekomu končno poveš, kaj si resnično želiš. 'Pravi' izziv zate je vedno tisto, kar te v tem trenutku najbolj jezi, žuli, spravlja v stres. Zato je prvi korak k iskanju izziva zate, da se zavedaš, kje si in kaj je zate v tem trenutku resnična ovira, ki jo želiš odmakniti s poti. Ko ozavestiš, da je v tem trenutku zate največji izziv, da ne upaš poklicati Janeza, pusti, da se s tem, kako bomo prišli na Mars ukvarja nekdo drug. Ti se loti iskanja lastne poti do rešitve trenutnega izziva. Ob tem se zavedaj, da ni nobene potrebe, da si na tej poti sama – veliko lažje je, če se obkrožiš z ljudmi, ki ti pomagajo, te podpirajo pri iskanju rešitve zate ali pa so vsaj pripravljeni poslušati tvoje težave na poti. Z vztrajnostjo, pripravljenostjo raziskovati predvsem sebe in sprejemanjem vsega, kar se dogaja, se rešitev slej ko prej pojavi. Ti pa imaš za sabo en rešen izziv več, zato si pripravljena na nove podvige.
"Trenutek, ko prenehaš sprejemati izzive, je trenutek, ko se nehaš premikati naprej." Neznani avtor
|